Jezus na Oljski gori
Verna duša! Bog mogočni
Tvoj Zveličar in Gospod,
Tam kleči v tamini nočni,
Moli za človeški rod;
Moli serčno, za-te, zame ,
Se v nebo ozirajoč,
Silna ga britkost prevzame,
Trepetaje solze toč'.
Kot Bogu mu je odkrito
Vse terpljenje; — vsaki greh
Vsega sveta strahovito
Zdaj leži mu na rameh;
Vidiš to, in pot kervavi
Se mu vlije čez obraz,
Zre k Očetu na višavi,
Ter izusti mili glas:
"Večni, milostljivi Oče!
V solzah pred teboj klečim;
Je ljubezni serce vroče,
Za človeštvo rad terpim,
Da bi združil vse na nebi,
Vse pripeljal v večno čast,
Ljubeznjivi Oče! k Tebi,
Bilo mi terpet' bi slast."
"Vse vse muke, vse terpljenje,
Oče moj! bi rad prestal,
Da bi le ljudem rešenje,
Izveličanje vsim dal;
Oh, al žalost nezrečena
Terga mi serce zato:
Ker nad mnogimi zgubljena
Kri predraga moja bo." —
"Moč človeška omaguje
Mi, presveti Oče moj!
Pot kervavi izsiljuje
Se 'z telesa mi necoj:
Ker previdim duš število,
Na mil'jarde silno je,
Ki se bo jih pogubilo,
Če tud terpel bom za nje."
"Vidim tam jih že v gorečem
Brezdnu polnem groznih muk,
In v jezeru plamenečem,
Ki kazé tvoj sveti uk;
Vidim ljute tam pogane,
Krivoverne vpornike,
Cerkve moje vse tirane,
Gnjusne laž-govornike."
"Vidim pesnike, pisače
In morivce čistosti,
Ki s pisanjem kakor kače
S strupom bodo čednosti
Mi morili, pa teptali
Brez bojesti mojo kri,
Jo v pogubo obračali:
Oh, kako me to boli!"
In morivce čistosti,
Ki s pisanjem kakor kače
S strupom bodo čednosti
Mi morili, pa teptali
Brez bojesti mojo kri,
Jo v pogubo obračali:
Oh, kako me to boli!"
"Vidim že v peklenski ječi
Toljko duš nečistnikov;
Oh število njih je veči
Kot zaverženih duhov;
In jaz bičan bom nemilo ,
Tudi za-nje raztepen,
Bo mi vzeto oblačilo, —
Bom na križu umorjen!"
Toljko duš nečistnikov;
Oh število njih je veči
Kot zaverženih duhov;
In jaz bičan bom nemilo ,
Tudi za-nje raztepen,
Bo mi vzeto oblačilo, —
Bom na križu umorjen!"
"Potolaži me, se smili,
Oče moj, ako je moč,
Kelh z britkostmi in grenili —
Vzemi ga od mene proč! —
Vendar, ak je volja Tvoja,
Da vse muke le terpim,
Naj bo tudi volja moja: —
Za človeštvo v smert hitim."
Oče moj, ako je moč,
Kelh z britkostmi in grenili —
Vzemi ga od mene proč! —
Vendar, ak je volja Tvoja,
Da vse muke le terpim,
Naj bo tudi volja moja: —
Za človeštvo v smert hitim."
Smertne ga nato težave
Že poderejo na tla;
Angel stopi znad višave,
Ga poterdi, okrepča!
In voljan preserčno vstane,
Duša! ljubi Jezus tvoj,
Ne boji se smertne rane.
Gre naprot' terpljenju koj.
Angel stopi znad višave,
Ga poterdi, okrepča!
In voljan preserčno vstane,
Duša! ljubi Jezus tvoj,
Ne boji se smertne rane.
Gre naprot' terpljenju koj.
Radoslav,
objavljeno v katoliškem tisku 15.4.1870