Borba in zmaga - sv. Bernard (1936)

Borba in zmaga

Sv. Bernard: 20. avgusta

          

Šest rodnih bratov. — In štirikrat šest
prijateljev mu pot zastavlja,
ko mlad, krepek, bogat, češčen in lep
Bernard v samoto se odpravlja.

             

»Mladost, Bernard, najslajša vseh, je ptic;
ves svet je njen zeleni dvorec.
Če se ti seli, se ne vrne več;
kdor sam jo prepodi, je norec.«

             

»Mladost je, bratje, več! Mladost je vrt,
če v božji čuvaš ga ogradi;
ne zime, ne jeseni ne pozna;
očuvaš večni ga pomladi.«

             

»Bernard! Nemara duh je tvoj bolan,
bolan od žalostne ljubezni.
In še telo ti oboli, če tam
v ogradi skriješ ga železni.«

             

»Moj duh je, bratje, veder, svež in zdrav.
Ni od telesa radost živa;
ne iz nižin, studenci vro z gora,
in od duha se zdravje vliva.«

           

»Bernard! Ne skruni svojega stanu!
Odhajaš vitez k siromakom?
Ne hodi! Mladih upov ne končaj
sorodnikom in sorojakom!«

             

»Bogato plemstvo? Prazen prah in strah!
Uboštvo, bratje, dviga dušo.
Bogat zlata boji se konca dni,
ubog menih gre vdan pod rušo.«

           

»Slovelo bi Bernardovo ime;
sloves bi rastel tvoj v divoti.
Postati mogel svetu bi gospod,
izročaš suženj se samoti!«

               

»Ime sloveče? Bratje, begav sen!
Ko stopiš komaj na višine,
se prebudiš; spoznaš: so varnejše
ponižne steze in doline.«

           

»Bernard! Lepote ni ti Stvarnik dal,
da jo zakriješ pod zastori.
Ljubeče sije naj ljudem v oči
kot sončni zor na sinji gori.«

                

»Dovolj, prijatelji! Doslej sem vas —«
— Bernard jih mirno pogovarja —
»poslušal jaz, poslej prijazno vi
poslušajte me samotarja!«

           

Z milobo sladko, slajšo kakor med
odkriva večno jim lepoto. — — —
Šest rodnih bratov — In štirikrat šest
prijateljev gre z njim v samoto.

             

S. S.,

objavljeno v avgustu 1936.