Tvoj zmagoslavni dan! (Franjo Neubauer, 1934; ob prazniku Marijinega Vnebovzetja)

Tvoj zmagoslavni dan!

15. avgust

         

Vzplamtelo je solnce!
Bleščeča so zlata
in demantna rajska
odprla se vrata.
Do svetlih višin
Te dvignil je Sin
in Oče vesel
Te, hčer je sprejel.
In Ženin ljubeč
prečisti Nevesti,
le Njemu je zvesti
dal šopek dehteč.
Povezan iz šmarnic
in lilij prebelih
in vrtnic, sred rajskih
gredic razcvetelih.
Krasan je bil dan,
za Tebe izbran.
Nikdar kot tedaj
blestel ni še raj,
nikoli cvetelo
še v njem ni tako,
nikoli se pelo
tako ni sladko.
Žarel Ti obraz
tako je tačas,
da padle pred Tebe
so angelov čete
in pesmi Ti vneto
prepevale svete.
Pokleknem naj tudi

jaz, grešnik skesan!
Saj vedno ostal sem
otrok Ti udan.
Naj vate zamaknjen,
pred Tabo klečeč
od Tebe ne ločim
nikoli se več!
Na dan zmagoslavja
in sreče naj Tvoje
hvaležno še moje
srce Ti zapoje!
Nekdaj pa naj moja
otroška ljubav
proslavlja Te vedno
sred rajskih višav!
Tačas bo čuteče
srce prekipelo
in vse bo pred Tabo,
Marija, izpelo.
Tačas bo moj jasni
povedal spomin,
kaj tu sem na zemlji
prestal bolečin.
Potem pa bo moje
vzkipelo veselje,
da srečo nebeško
dosegle so želje,
da čas je viharjev
in bojev končan,
in večni miru je
napočil mi dan!

       

Franjo Neubauer,

objavljeno v avgustu 1934